Če nočeš/ne moreš pomagati, vsaj ne škoduj!
Sredi lanskega poletja, sredi sezone naših food truck festivalov smo dobili povabilo, da pripravimo največji street food dogodek v slovenski zgodovini, posebno zimsko inačico Karavane okusov v času trajanja svetovnega prvenstva v Planici. Naši food trucki v Kranjski Gori, v neposredni bližini koncertnega prizorišča, kjer so svečane podelitve odličij najboljšim in odlični brezplačni koncerti.
Zakon! A ni tako enostavno, kot morda komu izgleda. Veliko faktorjev je v igri.
Ne bomo (več) utrujali z organizacijskimi in izvedbenimi detajli. Ni pomembno kaj se dogaja v zaodrju, važno je kaj vidite spredaj. Kljub temu, da številke obiskovalcev niso takšne, kot je bilo predvideno, kljub temu, da je zima spet pokazala svoje hladne zobe, smo Karavanarji ena trdoživa rasa ljudi. Ne kažemo s prstom na nikogar, ne iščemo krivcev, ampak delamo najboljše, kar lahko v tej zapleteni situaciji. Neprestano iščemo rešitve, improviziramo, prilagajamo se, optimiziramo delovanje. Tu gre veliko priznanje tudi lokalcem, Turizmu Kranjska Gora, ki nam nudi odličen support. Od krampa za zbijanje ledu, lopat za odmetavanje snega, manjkajočih kablov, delovanja agregatov, urejanja birokracije, zapor cest, spisek se lahko potegne v neskončnost. Ker mamo mi to.
Zimsko jutro, ko so lopute naših tovornjačkov še zaprte
In potem se zgodi ponedeljkovo jutro, ko se pripravljamo na nov dan, ko še ni obiskovalcev, ko so lopute še zaprte, ko premeščamo ponudnike po prizorišču. In kot zakleto, ravno takrat nas nenapovedano obišče novinarska ekipa, ki je iskala prav tak kader za kamero, da naredi (še en) prispevek na temo kako v Planici in Kranjski Gori nič ne štima. Ker to se menda klika in bere. Kakšno škodo to naredi celemu dogajanju, novinarja ne zanima. Da je to ravno dan, ko ni tekem, ne spremljevalnega dogajanja, ni pomembno. On je dobil material za svojo misijo, ki mu jo je naročil urednik. Ne poišče organizatorja dogajanja, da bi dobil celotno sliko. Ne pobara gospo, ki pije prvo jutranjo kavo pri naši že odprti "kofetarski" prikolici. Ne, poišče tovornjaček, ki ravno zapušča prizorišče in iz celotne izjave izreže samo tisti delček, ki ustreza že vnaprej nastavljenemu prispevku.
živahno dogajanje in polna Kranjska Gora ob koncertu skupine Avsenik
A ni konec, dokler ni čisto konec. Flota tovornjačkov in prikolic se je začasno zmanjšala, nekateri so res zapustili prizorišče, ker je bila matematika preveč neusmiljena. A danes, v torek popoldan bomo spet polno aktivni. Se ne damo. Flota Karavanarjev bo danes štela 13 vozil iz katerih bo dišalo, se dimilo, kuhalo, peklo in teklo in do vikenda se vrnejo v Kranjsko Goro skoraj vsi ponudniki. Postreženi boste z nasmehom, dobili boste najboljši street food v deželi, narejen neposredno pred vami. Food truck -arji smo profesionalci. In morda še bolj pomembno - (še vedno) uživamo v tem kar delamo.
Zaključimo ta report iz Nordijske milje, kot se imenuje sklop dogajanja v Kranjski Gori, z izjavo, ki jo je povedala Petra Majdič, naša legendarna olimpijka, ko se je včeraj oglasila pri naših tovornjačkih in bila navdušena nad izvedbo ter idejo.
"Če ne moreš pomagati, vsaj ne škoduj!"
Matej Špehar, organizator Karavane okusov
Petra Majdič v šopku naših tovornjačkarjev, Rožleta in Ines iz Vafl. prikolice in Kiare in Andreja iz Gud Street Fuda
Preberi še ostale štorije.
Zakon! A ni tako enostavno, kot morda komu izgleda. Veliko faktorjev je v igri.
- Zima je. Temperature so lahko tudi podnevi pod ničlo. Sneg je reden gost. Naši tovornjački in prikolice so narejene za bolj poletne temperature. Streže/kuha/toči se praktično zunaj, na hladnem asfaltu. Velika verjetnost je, da nam zmrznejo naprave, cevi, inštalacije. Ampak mamo mi to.
- Dva tedna je. Svetovno prvenstvo traja kar 13 dni. Mi smo prišli še en dan preje, da smo vse postavili, zvezali, uredili. Kranjska Gora je idilično turistično središče, a vseeno daleč za sistem nabavne verige. Kako urediti, da bomo ponujali sveže sestavine za vse zimske lakotnike. Ampak mamo mi to.
- Šestnajst nas je. 16 tovornjačkov in prikolic pomeni veliko električno porabo. Resda se peče predvsem na plin, oglje in drva, a je tu vseeno še veliko grelcev za kuhane pijače, friteze, hladilne skrinje, hladilniki za pivo. Za nas brnita kar dva elekrična agregata, ki sta neprestano žejna nafte. Ampak mamo mi to.
- 200.000 jih bo. Kako organizirati postavitev, ureditev, uskladiti ponudbo, da obiskovalcem svetovnega prvenstva, navijačem, športnikom, trenerjem, turistom, domačinom ponudimo najboljši street food, kar ga premore Slovenija? Jasno, mamo mi to.
Ne bomo (več) utrujali z organizacijskimi in izvedbenimi detajli. Ni pomembno kaj se dogaja v zaodrju, važno je kaj vidite spredaj. Kljub temu, da številke obiskovalcev niso takšne, kot je bilo predvideno, kljub temu, da je zima spet pokazala svoje hladne zobe, smo Karavanarji ena trdoživa rasa ljudi. Ne kažemo s prstom na nikogar, ne iščemo krivcev, ampak delamo najboljše, kar lahko v tej zapleteni situaciji. Neprestano iščemo rešitve, improviziramo, prilagajamo se, optimiziramo delovanje. Tu gre veliko priznanje tudi lokalcem, Turizmu Kranjska Gora, ki nam nudi odličen support. Od krampa za zbijanje ledu, lopat za odmetavanje snega, manjkajočih kablov, delovanja agregatov, urejanja birokracije, zapor cest, spisek se lahko potegne v neskončnost. Ker mamo mi to.
Zimsko jutro, ko so lopute naših tovornjačkov še zaprte
In potem se zgodi ponedeljkovo jutro, ko se pripravljamo na nov dan, ko še ni obiskovalcev, ko so lopute še zaprte, ko premeščamo ponudnike po prizorišču. In kot zakleto, ravno takrat nas nenapovedano obišče novinarska ekipa, ki je iskala prav tak kader za kamero, da naredi (še en) prispevek na temo kako v Planici in Kranjski Gori nič ne štima. Ker to se menda klika in bere. Kakšno škodo to naredi celemu dogajanju, novinarja ne zanima. Da je to ravno dan, ko ni tekem, ne spremljevalnega dogajanja, ni pomembno. On je dobil material za svojo misijo, ki mu jo je naročil urednik. Ne poišče organizatorja dogajanja, da bi dobil celotno sliko. Ne pobara gospo, ki pije prvo jutranjo kavo pri naši že odprti "kofetarski" prikolici. Ne, poišče tovornjaček, ki ravno zapušča prizorišče in iz celotne izjave izreže samo tisti delček, ki ustreza že vnaprej nastavljenemu prispevku.
živahno dogajanje in polna Kranjska Gora ob koncertu skupine Avsenik
A ni konec, dokler ni čisto konec. Flota tovornjačkov in prikolic se je začasno zmanjšala, nekateri so res zapustili prizorišče, ker je bila matematika preveč neusmiljena. A danes, v torek popoldan bomo spet polno aktivni. Se ne damo. Flota Karavanarjev bo danes štela 13 vozil iz katerih bo dišalo, se dimilo, kuhalo, peklo in teklo in do vikenda se vrnejo v Kranjsko Goro skoraj vsi ponudniki. Postreženi boste z nasmehom, dobili boste najboljši street food v deželi, narejen neposredno pred vami. Food truck -arji smo profesionalci. In morda še bolj pomembno - (še vedno) uživamo v tem kar delamo.
Zaključimo ta report iz Nordijske milje, kot se imenuje sklop dogajanja v Kranjski Gori, z izjavo, ki jo je povedala Petra Majdič, naša legendarna olimpijka, ko se je včeraj oglasila pri naših tovornjačkih in bila navdušena nad izvedbo ter idejo.
"Če ne moreš pomagati, vsaj ne škoduj!"
Matej Špehar, organizator Karavane okusov
Petra Majdič v šopku naših tovornjačkarjev, Rožleta in Ines iz Vafl. prikolice in Kiare in Andreja iz Gud Street Fuda
Preberi še ostale štorije.